-
Spomladanski vrt župnije v Nuenenu (1884)
Vincent van Gogh, Nizozemska
Nazadnje videno: Nizozemska
Ko je van Gogh živel pri starših, je marca 1884 naslikal ta pogled na vrt za očetovim župniščem. Slog in barve namigujejo, da gre za eno njegovih zgodnejših del. V ozadju se vidi stara cerkev, ženska, oblečena v črno, pa hodi stran in se ozira nazaj proti hiši. Župnišče in vrt sta še vedno prisotna v Nuenenu na Nizozemskem, a slika je izginila. Med vlomom, ki se je zgodil 30. marca 2020, je bilo delo ukradeno prav na van Goghov 167. rojstni dan. Delo je še vedno pogrešano, a obstaja upanje, da bo eno od številnih, ki so se srečno vrnila.
-
Portret dr. Gacheta (1884)
Vincent van Gogh, Nizozemska
Nazadnje videno: ZDA
Portret dr. Gacheta je eno od van Goghovih najbolj proslavljenih del. Po duševnem zlomu in po tem, ko si je van Gogh odrezal del svojega ušesa, se je sam zglasil v psihiatrični bolnišnici, v kateri je delal dr. Gachet. Sprva se ni zbližal z Gachetom, a pozneje si je premislil: »V dr. Gachetu sem našel pravega prijatelja ... tako zelo sva si podobna – fizično, pa tudi duševno.« To je vidno tudi na portretu, kjer je bežno podoben umetniku.
15. maja 1990 je japonski poslovnež Ryoei Saito sliko kupil za 82,5 milijona dolarjev in pozneje želel, da bi ga ob njegovi smrti upepelili skupaj z njo. Zdaj vlada prepričanje, da je delo v zasebni švicarski zbirki, dobrega zdravnika pa ni nihče videl že od leta 1990.
-
Slikar na poti na delo
Vincent van Gogh, Nizozemska
Nazadnje videno: Nemčija
Z verjetnostjo, da gre za avtoportret iz časa, ko je bil v Arlesu, ta oljna slika Vincenta van Gogha iz leta 1888 prikazuje tehniko, po kateri je najbolj znan: široka uporaba impasta, debelih nanosov barve, ki so skorajda skulpturni. Sliko naj bi po nesreči uničila zavezniška bomba med drugo svetovno vojno, saj je bila takrat shranjena v Muzeju Friedricha Kaiserja v nemškem Magdeburgu.
Van Gogh je bil pogosto tarča tatov; leta 1991 je bilo iz van Goghovega muzeja v Amsterdamu ukradenih 20 del v skupni ocenjeni vrednosti okrog 500 milijonov dolarjev. Leta 2002 so iz istega muzeja ukradli dve van Goghovi sliki in jih nato leta 2016 našli na domu mafijskega šefa v okolici Neaplja.
-
Bela raca
Jean-Baptiste Oudry, Francija
Nazadnje videno: Velika Britanija
Oudry je bil znan kot dvorni slikar Ludvika XV. Večinoma je ustvarjal portrete, predan pa je bil tihožitju s sadjem in živalmi. To tihožitje iz 18. stoletja, ki je bilo ocenjeno na 8 milijonov dolarjev, je bilo leta 1992 ukradeno iz zbirke markiza Cholmondeleyja v Houghton Hallu v angleškem Norfolku.
Nekateri preiskovalci verjamejo, da je bilo delo predano v roke romske tolpe, ki je v tej regiji. Včasih zločinci kradejo ob predpostavki, da bodo našli kriminalnega zbiratelja umetnosti, kot to lahko vidimo v filmih. Nekdanji policijski obveščevalec je dejal, da obstaja večja verjetnost, da so sliko skrili na podstrešje samotne zapuščene hiše na barju zunaj Newcastla, kot pa da bi visela na steni dnevne sobe zločinca. Še vedno čaka, da jo nekdo odkrije.
-
Pogled na Auvers-sur-Oise
Paul Cézanne, Francija
Nazadnje videno: Velika Britanija
Cézanne, eden od revolucionarjev umetnostne zgodovine, je vzpostavil kompleksen slog, ki se je razlikoval od vsega, kar je obstajalo pred tem, in navdihoval tisto, kar je sledilo. Še posebej je bil izvrsten pri prilagajanju perspektive za dosego dramatičnega učinka, kot je prikazano na tej študiji pokrajine s skupkom podeželskih hiš.
Vlomilci, ki jih je najbrž prevzelo njegovo prilagajanje perspektiv, so izkoristili praznovanje na silvestrovo leta 1999 in sliko ukradli na filmski način. Povzpeli so se po bližnjem zidarskem odru, razbili strešno okno, spustili lestev iz vrvi in svojo pot zakrili z dimno bombo. Znotraj so s prenosnim ventilatorjem razpihali dim in zameglili CCTV kamere. Alarmi so zvonili, a zaradi dima so varnostniki menili, da gre za požar, zato so poklicali gasilce, namesto da bi posredovali, zaradi česar so imeli tatovi čas pobegniti.
-
Poslednja sodba (1808)
William Blake, Velika Britanija
Nazadnje videno: Velika Britanija
Veliki mistik britanske umetnosti s številnimi talenti, William Blake, je bil sijajen slikar, založnik in še več ... njegovo poezijo še vedno berejo šolarji po svetu (»Tiger, Tiger, Burning Bright« [Tiger, tiger, ki plamtiš]).
Po navdihu Michelangelove freske o poslednji sodbi v Sikstinski kapeli Blakova velikanska izgubljena slika prikazuje vstajenje mrtvih, ki bodo poslani v nebesa ali pekel. Blake je trdil, da je bil vse življenje podvržen »vizijam«, ki so se izražale v številnih slikah in pesmih, ki jih je ustvaril. V tej različici izgubljene poslednje sodbe, ki je bila naslikana leta 1808, liki simbolizirajo ideje in so bili najbrž živahnih barv. Slika je bila načrtovana kot osrednje delo na njegovi veliki razstavi leta 1810, a je bila razstava preklicana. To in številna druga dela, ki bi morala biti razstavljena, so se izgubila.
-
Poletje (pribl. 1644)
David Teniers mlajši, Nizozemska
Nazadnje videno: Portugalska
Alegorija v umetnosti pomeni, da figura ali simbol predstavlja koncept. Ikonografija ali proučevanje simbolov v umetnosti slike vidi kot vizualne uganke. Umetnikov namen je, da se vi kot gledalec proaktivno ukvarjate z umetniškim delom in poskušate razvozlati njegov pomen.
»Poletje« prihaja iz serije Alegorij štirih letnih časov, štirih slik nizozemskega umetnika Davida Teniersa mlajšega. Čeprav najbolj slovi po slikanju nespodobnih scen v gostilnah, ta niz alegorij predstavlja trezen odmik od tega. Vidimo lahko delavce, ki žanjejo žito na vroč dan. Gre za kolektivno podobo, katere namen je priklicati poletni čas. Teniers je naslikal več različic serije, a ena različica »Poletja« je bila leta 1974 ukradena iz portugalskega muzeja Museu Nacional de Arte Antiga, lov za njeno vrnitev pa je še vedno vroč.
-
Most v Charing Crossu (1899-1904)
Claude Monet, Francija
Nazadnje videno: Velika Britanija in Romunija, Nizozemska
Monet je naslikal 37 različic Mostu v Charing Crossu in vsaj 40 različic Waterloojskega mostu. Fascinirale so ga slikarske študije o učinku svetlobe na njegove predmete in kako jih svetloba spremeni. K številnim se je vračal znova in znova ter ujel različne letne čase, vsakega z malenkostnimi razlikami. Različici v središču pozornosti sta dve od slik, ki so jih oktobra 2012 ukradli iz muzeja Kunsthal v Rotterdamu. Mati enega od obsojenih tatov je trdila, da je bila slika »Waterloojski most« med tistimi ukradenimi slikami, ki jih je sežgala v svoji peči v Romuniji. Gre za grozljiv poskus uničenja dokazov, ki pričajo proti njenemu sinu. Policija je v njeni peči resda našla sledi pigmenta, a ne dovolj za potrditev njenih trditev.
-
Waterloojski most (1899-1904)
Claude Monet, Francija
Nazadnje videno: Velika Britanija in Romunija, Nizozemska
Monet je naslikal 37 različic Mostu v Charing Crossu in vsaj 40 različic Waterloojskega mostu. Fascinirale so ga slikarske študije o učinku svetlobe na njegove predmete in kako jih svetloba spremeni. K številnim se je vračal znova in znova ter ujel različne letne čase, vsakega z malenkostnimi razlikami. Različici v središču pozornosti sta dve od slik, ki so jih oktobra 2012 ukradli iz muzeja Kunsthal v Rotterdamu. Mati enega od obsojenih tatov je trdila, da je bila slika »Waterloojski most« med tistimi ukradenimi slikami, ki jih je sežgala v svoji peči v Romuniji. Gre za grozljiv poskus uničenja dokazov, ki pričajo proti njenemu sinu. Policija je v njeni peči resda našla sledi pigmenta, a ne dovolj za potrditev njenih trditev.
-
Pokrajina (1917)
József Lampérth Nemes, Madžarska
Nazadnje videno: Madžarska
Ta čudovita slika pokrajine, ki jo je ustvaril madžarski umetnik József Lampérth Nemes, je bila eno od dveh del v zasebni lasti, ki sta izginili iz skladišča Centra moderne in sodobne umetnosti MODEM v Debrecenu na Madžarskem. Pogosto si krajo umetniških del predstavljamo kot filmski vlom v muzej, saj obstaja veliko primerov, ki ustrezajo temu precej romantičnemu vtisu. Ker je vsako leto prijavljenih na desettisoče kraj umetniških del (da ne omenjamo neprijavljenih), so arhivi in skladišča priljubljene tarče tatov, saj lahko traja mesece, preden kdo opazi, da kaj manjka.
Toda skladiščena dela zahtevajo specializirano znanje o njihovem lociranju, da lahko postanejo tarča tatov. Takšna tatvina torej namiguje na to, da so tatovi že vnaprej vedeli, na kaj ciljajo. Čeprav je kraja umetniških del po naročilu izjemno redka, se ob takšnih primerih zastavlja vprašanje.
-
Mitološki prizor z mladim Bakhom
Jacob Jordaens, Belgija
(fotoarhiv muzeja Muzeum Sztuki, Lodž)
Nazadnje videno: Poljska
Ta mojstrovina velikega starega nizozemskega mojstra, Jacoba Jordaensa, je ena od tisočih, ki so bile ukradene na Poljskem med drugo svetovno vojno. V nekaterih vidikih so vidni vplivi Rubensa, generacije starejšega umetnika, ki prav tako prihaja iz Antwerpna in je tudi sicer močno vplival na Jordaensa. Na tej sliki je Bakh, antični bog kmetijstva, vina in plodnosti, uprizorjen kot otrok, ki ga obkrožajo menade (ženske nimfe) in satiri (pol ljudje, pol kozli).
Nenavadno bogate zbirke kulturne dediščine na Poljskem sta zdesetkali ruska Rdeča armada in ERR – nacistična enota, namenjena kraji umetniških del in arhivskega gradiva. Čeprav so bila številna dela vrnjena, jih še veliko ostaja izgubljenih; mednje sodi tudi to Jordaensovo delo. Nahajališče dela, ki je bilo ukradeno iz Muzeja zgodovine in umetnosti J. K. Bartoszewicza v Lodžu, je še vedno plod domišljije.
-
Chloe in Emma
Barbora Kysilkova, Češka
Nazadnje videno: Norveška
Kmalu po tem, ko se je Barbora Kysilkova preselila v Oslo, so ji ukradli dve od njenih najpomembnejših del. Njeni deli sta po svetu zasloveli šele pred kratkim, ko je bil na filmskem festivalu v Sundanceu leta 2020 premierno uprizorjen njen dokumentarec »The Painter and the Thief« [Slikarka in tat]. Gre za resnično zgodbo o tem, kako je izsledila in se celo spoprijateljila z mladim moškim, ki je ukradel njene slike.
Njena velikanska, fotorealistična dela so imela do prihoda tega priznanega filma zunaj Norveške omejeno občinstvo, kar pomeni, da se je kraja verjetneje zgodila zaradi strasti, ne zaradi poskusa zaslužka. Večina tatov ne ve ničesar o umetniških delih, ki jih ukradejo. Vidijo le prenosno dobrino, ki ima veliko vrednost. Ta primer je nenavaden tudi zato, ker so tatovi, ki so jih prijeli, trdili, da se ne spominjajo ničesar oziroma ne vedo, kaj so storili s slikami, saj so bili tako »nemočni«.
